{"type":"FeatureCollection","features":[{"geometry":{"type":"Point","coordinates":[15.5790905,46.5157888]},"_id":"5dd434153618bd6c5721b031","name":"POHORJE","description":"
Onesnaževala v zraku so posledica izpustov povezanih z delovanjem človeka (promet, industrija, ogrevanje,..) ali naravnih procesov (saharski prah, gozdni požari, izbruhi požarov, vetrne erozije,..). Zaradi velikega vpliva meteoroloških razmer ni nujno da je onesnaženost zunanjega zraka posledica lokalnih virov, onesnažen zrak namreč lahko s premikanjem zračnih mas prepotuje velike razdalje. Po mnenju svetovne zdravstvene organizacije (WHO) predstavlja onesnažen zrak največje okoljsko tveganje za zdravje ljudi. Onesnaženemu zraku so izpostavljeni predvsem prebivalci mestnih območij. Največji vpliv na zdravje ljudi imajo delci, dušikov dioksid ter prizemni ozon. Onesnažen zrak preko vpliva na življenjsko dobo prebivalcev (povečuje stroške medicinske oskrbe, zmanjšuje delovno učinkovitost) in ima s tem tudi pomemben ekonomski vpliv. Hkrati pa onesnažen zrak škoduje ekosistemom, vegetaciji, stavbam in drugi infrastrukturi.
\nPodatki avtomatskih meritev kakovosti zunanjega zraka se prenašajo v bazo informacijskega sistema enkrat dnevno iz strežnikov NLZOH in ARSO. Podatki v tej fazi še niso dokončno potrjeni. Datum in čas, ki je viden pod izpisom izračunanega indeksa, predstavlja čas zadnjih zajetih podatkov. Vpogled v pretekle meritve je možen s klikom na ime onesnaževala.
\nZa lažje razumevanje je izračunan indeks kakovosti zunanjega zraka na podlagi ravni onesnaženosti s štirimi onesnaževali: delci PM10, NO2, SO2 in O3. Za vsako onesnaževalo se po določenem algoritmu vsako uro izračuna vrednost indeksa, pri čemer skupni indeks določa onesnaževalo z najvišjo vrednostjo indeksa. Za O3, NO2 in SO2 se pri izračunu upoštevajo zadnje urne ravni onesnaževal, v primeru delcev PM10 pa uteženo 12 urno drseče povprečje. Na podlagi izračunane vrednosti indeksa se kakovost zraka uvrsti v enega od štirih razredov: dobra, srednja/mejna, slaba in zelo slaba. Označeni so vsak s svojo barvo: zelena, rumena, oranžna in rdeča.
\nMetodologija in razporeditev vrednosti v razrede je enaka, kot jo uporablja ARSO
\nViri:
\n","parentLayer":"ZRAK","links":[],"__v":0,"displayName":"POHORJE","dataSource":"NLZOH","iconClass":"icon-wind","bgStyleClass":"air","dataDisclaimer":"Podatki so informativne narave in niso dokončno potrjeni.","graphInfo":"","type":"Feature","status":[]},{"geometry":{"type":"Point","coordinates":[15.627187,46.568714]},"_id":"5dd434163618bd6c5721b032","name":"VRBANSKIPLATO","description":"Onesnaževala v zraku so posledica izpustov povezanih z delovanjem človeka (promet, industrija, ogrevanje,..) ali naravnih procesov (saharski prah, gozdni požari, izbruhi požarov, vetrne erozije,..). Zaradi velikega vpliva meteoroloških razmer ni nujno da je onesnaženost zunanjega zraka posledica lokalnih virov, onesnažen zrak namreč lahko s premikanjem zračnih mas prepotuje velike razdalje. Po mnenju svetovne zdravstvene organizacije (WHO) predstavlja onesnažen zrak največje okoljsko tveganje za zdravje ljudi. Onesnaženemu zraku so izpostavljeni predvsem prebivalci mestnih območij. Največji vpliv na zdravje ljudi imajo delci, dušikov dioksid ter prizemni ozon. Onesnažen zrak preko vpliva na življenjsko dobo prebivalcev (povečuje stroške medicinske oskrbe, zmanjšuje delovno učinkovitost) in ima s tem tudi pomemben ekonomski vpliv. Hkrati pa onesnažen zrak škoduje ekosistemom, vegetaciji, stavbam in drugi infrastrukturi.
\nPodatki avtomatskih meritev kakovosti zunanjega zraka se prenašajo v bazo informacijskega sistema enkrat dnevno iz strežnikov NLZOH in ARSO. Podatki v tej fazi še niso dokončno potrjeni. Datum in čas, ki je viden pod izpisom izračunanega indeksa, predstavlja čas zadnjih zajetih podatkov. Vpogled v pretekle meritve je možen s klikom na ime onesnaževala.
\nZa lažje razumevanje je izračunan indeks kakovosti zunanjega zraka na podlagi ravni onesnaženosti s štirimi onesnaževali: delci PM10, NO2, SO2 in O3. Za vsako onesnaževalo se po določenem algoritmu vsako uro izračuna vrednost indeksa, pri čemer skupni indeks določa onesnaževalo z najvišjo vrednostjo indeksa. Za O3, NO2 in SO2 se pri izračunu upoštevajo zadnje urne ravni onesnaževal, v primeru delcev PM10 pa uteženo 12 urno drseče povprečje. Na podlagi izračunane vrednosti indeksa se kakovost zraka uvrsti v enega od štirih razredov: dobra, srednja/mejna, slaba in zelo slaba. Označeni so vsak s svojo barvo: zelena, rumena, oranžna in rdeča.
\nMetodologija in razporeditev vrednosti v razrede je enaka, kot jo uporablja ARSO
\nViri:
\n","parentLayer":"ZRAK","links":[],"__v":0,"displayName":"VRBANSKI PLATO","dataSource":"ARSO","iconClass":"icon-wind","bgStyleClass":"air","dataDisclaimer":"Podatki so informativne narave in niso dokončno potrjeni.","graphInfo":"","type":"Feature","status":[]},{"geometry":{"type":"Point","coordinates":[15.651241,46.558846]},"_id":"5dd434163618bd6c5721b033","name":"MARIBORTABOR","description":"Onesnaževala v zraku so posledica izpustov povezanih z delovanjem človeka (promet, industrija, ogrevanje,..) ali naravnih procesov (saharski prah, gozdni požari, izbruhi požarov, vetrne erozije,..). Zaradi velikega vpliva meteoroloških razmer ni nujno da je onesnaženost zunanjega zraka posledica lokalnih virov, onesnažen zrak namreč lahko s premikanjem zračnih mas prepotuje velike razdalje. Po mnenju svetovne zdravstvene organizacije (WHO) predstavlja onesnažen zrak največje okoljsko tveganje za zdravje ljudi. Onesnaženemu zraku so izpostavljeni predvsem prebivalci mestnih območij. Največji vpliv na zdravje ljudi imajo delci, dušikov dioksid ter prizemni ozon. Onesnažen zrak preko vpliva na življenjsko dobo prebivalcev (povečuje stroške medicinske oskrbe, zmanjšuje delovno učinkovitost) in ima s tem tudi pomemben ekonomski vpliv. Hkrati pa onesnažen zrak škoduje ekosistemom, vegetaciji, stavbam in drugi infrastrukturi.
\nPodatki avtomatskih meritev kakovosti zunanjega zraka se prenašajo v bazo informacijskega sistema enkrat dnevno iz strežnikov NLZOH in ARSO. Podatki v tej fazi še niso dokončno potrjeni. Datum in čas, ki je viden pod izpisom izračunanega indeksa, predstavlja čas zadnjih zajetih podatkov. Vpogled v pretekle meritve je možen s klikom na ime onesnaževala.
\nZa lažje razumevanje je izračunan indeks kakovosti zunanjega zraka na podlagi ravni onesnaženosti s štirimi onesnaževali: delci PM10, NO2, SO2 in O3. Za vsako onesnaževalo se po določenem algoritmu vsako uro izračuna vrednost indeksa, pri čemer skupni indeks določa onesnaževalo z najvišjo vrednostjo indeksa. Za O3, NO2 in SO2 se pri izračunu upoštevajo zadnje urne ravni onesnaževal, v primeru delcev PM10 pa uteženo 12 urno drseče povprečje. Na podlagi izračunane vrednosti indeksa se kakovost zraka uvrsti v enega od štirih razredov: dobra, srednja/mejna, slaba in zelo slaba. Označeni so vsak s svojo barvo: zelena, rumena, oranžna in rdeča.
\nMetodologija in razporeditev vrednosti v razrede je enaka, kot jo uporablja ARSO
\nViri:
\n","parentLayer":"ZRAK","links":[],"__v":0,"displayName":"MARIBOR CENTER","dataSource":"ARSO","iconClass":"icon-wind","bgStyleClass":"air","dataDisclaimer":"Podatki so informativne narave in niso dokončno potrjeni.","graphInfo":"","type":"Feature","status":[]},{"geometry":{"type":"Point","coordinates":[15.646269,46.561916]},"_id":"5dd434163618bd6c5721b034","name":"KREKOVA-TYRSEVA","description":"Onesnaževala v zraku so posledica izpustov povezanih z delovanjem človeka (promet, industrija, ogrevanje,..) ali naravnih procesov (saharski prah, gozdni požari, izbruhi požarov, vetrne erozije,..). Zaradi velikega vpliva meteoroloških razmer ni nujno da je onesnaženost zunanjega zraka posledica lokalnih virov, onesnažen zrak namreč lahko s premikanjem zračnih mas prepotuje velike razdalje. Po mnenju svetovne zdravstvene organizacije (WHO) predstavlja onesnažen zrak največje okoljsko tveganje za zdravje ljudi. Onesnaženemu zraku so izpostavljeni predvsem prebivalci mestnih območij. Največji vpliv na zdravje ljudi imajo delci, dušikov dioksid ter prizemni ozon. Onesnažen zrak preko vpliva na življenjsko dobo prebivalcev (povečuje stroške medicinske oskrbe, zmanjšuje delovno učinkovitost) in ima s tem tudi pomemben ekonomski vpliv. Hkrati pa onesnažen zrak škoduje ekosistemom, vegetaciji, stavbam in drugi infrastrukturi.
\nPodatki avtomatskih meritev kakovosti zunanjega zraka se prenašajo v bazo informacijskega sistema enkrat dnevno iz strežnikov NLZOH in ARSO. Podatki v tej fazi še niso dokončno potrjeni. Datum in čas, ki je viden pod izpisom izračunanega indeksa, predstavlja čas zadnjih zajetih podatkov. Vpogled v pretekle meritve je možen s klikom na ime onesnaževala.
\nZa lažje razumevanje je izračunan indeks kakovosti zunanjega zraka na podlagi ravni onesnaženosti s štirimi onesnaževali: delci PM10, NO2, SO2 in O3. Za vsako onesnaževalo se po določenem algoritmu vsako uro izračuna vrednost indeksa, pri čemer skupni indeks določa onesnaževalo z najvišjo vrednostjo indeksa. Za O3, NO2 in SO2 se pri izračunu upoštevajo zadnje urne ravni onesnaževal, v primeru delcev PM10 pa uteženo 12 urno drseče povprečje. Na podlagi izračunane vrednosti indeksa se kakovost zraka uvrsti v enega od štirih razredov: dobra, srednja/mejna, slaba in zelo slaba. Označeni so vsak s svojo barvo: zelena, rumena, oranžna in rdeča.
\nMetodologija in razporeditev vrednosti v razrede je enaka, kot jo uporablja ARSO
\nViri:
\n","parentLayer":"ZRAK","links":[],"__v":0,"displayName":"KREKOVA TYRŠEVA","dataSource":"NLZOH","iconClass":"icon-wind","bgStyleClass":"air","dataDisclaimer":"Podatki so informativne narave in niso dokončno potrjeni.","graphInfo":"","type":"Feature","status":[]},{"geometry":{"type":"Point","coordinates":[15.6800000829,46.5285663408]},"_id":"5f8d45db3a5b26423848a5c7","name":"TEZNO","description":"Onesnaževala v zraku so posledica izpustov povezanih z delovanjem človeka (promet, industrija, ogrevanje,..) ali naravnih procesov (saharski prah, gozdni požari, izbruhi požarov, vetrne erozije,..). Zaradi velikega vpliva meteoroloških razmer ni nujno da je onesnaženost zunanjega zraka posledica lokalnih virov, onesnažen zrak namreč lahko s premikanjem zračnih mas prepotuje velike razdalje. Po mnenju svetovne zdravstvene organizacije (WHO) predstavlja onesnažen zrak največje okoljsko tveganje za zdravje ljudi. Onesnaženemu zraku so izpostavljeni predvsem prebivalci mestnih območij. Največji vpliv na zdravje ljudi imajo delci, dušikov dioksid ter prizemni ozon. Onesnažen zrak preko vpliva na življenjsko dobo prebivalcev (povečuje stroške medicinske oskrbe, zmanjšuje delovno učinkovitost) in ima s tem tudi pomemben ekonomski vpliv. Hkrati pa onesnažen zrak škoduje ekosistemom, vegetaciji, stavbam in drugi infrastrukturi.
\nPodatki avtomatskih meritev kakovosti zunanjega zraka se prenašajo v bazo informacijskega sistema enkrat dnevno iz strežnikov NLZOH in ARSO. Podatki v tej fazi še niso dokončno potrjeni. Datum in čas, ki je viden pod izpisom izračunanega indeksa, predstavlja čas zadnjih zajetih podatkov. Vpogled v pretekle meritve je možen s klikom na ime onesnaževala.
\nZa lažje razumevanje je izračunan indeks kakovosti zunanjega zraka na podlagi ravni onesnaženosti s štirimi onesnaževali: delci PM10, NO2, SO2 in O3. Za vsako onesnaževalo se po določenem algoritmu vsako uro izračuna vrednost indeksa, pri čemer skupni indeks določa onesnaževalo z najvišjo vrednostjo indeksa. Za O3, NO2 in SO2 se pri izračunu upoštevajo zadnje urne ravni onesnaževal, v primeru delcev PM10 pa uteženo 12 urno drseče povprečje. Na podlagi izračunane vrednosti indeksa se kakovost zraka uvrsti v enega od štirih razredov: dobra, srednja/mejna, slaba in zelo slaba. Označeni so vsak s svojo barvo: zelena, rumena, oranžna in rdeča.
\nMetodologija in razporeditev vrednosti v razrede je enaka, kot jo uporablja ARSO
\nViri:
\n","parentLayer":"ZRAK","links":[],"__v":0,"displayName":"TEZNO","dataSource":"NLZOH","iconClass":"icon-wind","bgStyleClass":"air","dataDisclaimer":"Podatki so informativne narave in niso dokončno potrjeni.","graphInfo":"","type":"Feature","status":[]},{"geometry":{"type":"Point","coordinates":[15.674441,46.552953]},"_id":"6557f170660e659185556aa6","name":"POBREŽJE","description":"Onesnaževala v zraku so posledica izpustov povezanih z delovanjem človeka (promet, industrija, ogrevanje,..) ali naravnih procesov (saharski prah, gozdni požari, izbruhi požarov, vetrne erozije,..). Zaradi velikega vpliva meteoroloških razmer ni nujno da je onesnaženost zunanjega zraka posledica lokalnih virov, onesnažen zrak namreč lahko s premikanjem zračnih mas prepotuje velike razdalje. Po mnenju svetovne zdravstvene organizacije (WHO) predstavlja onesnažen zrak največje okoljsko tveganje za zdravje ljudi. Onesnaženemu zraku so izpostavljeni predvsem prebivalci mestnih območij. Največji vpliv na zdravje ljudi imajo delci, dušikov dioksid ter prizemni ozon. Onesnažen zrak preko vpliva na življenjsko dobo prebivalcev (povečuje stroške medicinske oskrbe, zmanjšuje delovno učinkovitost) in ima s tem tudi pomemben ekonomski vpliv. Hkrati pa onesnažen zrak škoduje ekosistemom, vegetaciji, stavbam in drugi infrastrukturi.
\nPodatki avtomatskih meritev kakovosti zunanjega zraka se prenašajo v bazo informacijskega sistema enkrat dnevno iz strežnikov NLZOH in ARSO. Podatki v tej fazi še niso dokončno potrjeni. Datum in čas, ki je viden pod izpisom izračunanega indeksa, predstavlja čas zadnjih zajetih podatkov. Vpogled v pretekle meritve je možen s klikom na ime onesnaževala.
\nZa lažje razumevanje je izračunan indeks kakovosti zunanjega zraka na podlagi ravni onesnaženosti s štirimi onesnaževali: delci PM10, NO2, SO2 in O3. Za vsako onesnaževalo se po določenem algoritmu vsako uro izračuna vrednost indeksa, pri čemer skupni indeks določa onesnaževalo z najvišjo vrednostjo indeksa. Za O3, NO2 in SO2 se pri izračunu upoštevajo zadnje urne ravni onesnaževal, v primeru delcev PM10 pa uteženo 12 urno drseče povprečje. Na podlagi izračunane vrednosti indeksa se kakovost zraka uvrsti v enega od štirih razredov: dobra, srednja/mejna, slaba in zelo slaba. Označeni so vsak s svojo barvo: zelena, rumena, oranžna in rdeča.
\nMetodologija in razporeditev vrednosti v razrede je enaka, kot jo uporablja ARSO
\nViri:
\n","parentLayer":"ZRAK","links":[],"__v":0,"displayName":"POBREŽJE","dataSource":"NLZOH","iconClass":"icon-wind","bgStyleClass":"air","dataDisclaimer":"Podatki so informativne narave in niso dokončno potrjeni.","graphInfo":"","type":"Feature","status":[]},{"geometry":{"type":"Point","coordinates":[15.6030671,46.5366275]},"_id":"6557f1ad660e659185556aa8","name":"RADVANJE","description":"Onesnaževala v zraku so posledica izpustov povezanih z delovanjem človeka (promet, industrija, ogrevanje,..) ali naravnih procesov (saharski prah, gozdni požari, izbruhi požarov, vetrne erozije,..). Zaradi velikega vpliva meteoroloških razmer ni nujno da je onesnaženost zunanjega zraka posledica lokalnih virov, onesnažen zrak namreč lahko s premikanjem zračnih mas prepotuje velike razdalje. Po mnenju svetovne zdravstvene organizacije (WHO) predstavlja onesnažen zrak največje okoljsko tveganje za zdravje ljudi. Onesnaženemu zraku so izpostavljeni predvsem prebivalci mestnih območij. Največji vpliv na zdravje ljudi imajo delci, dušikov dioksid ter prizemni ozon. Onesnažen zrak preko vpliva na življenjsko dobo prebivalcev (povečuje stroške medicinske oskrbe, zmanjšuje delovno učinkovitost) in ima s tem tudi pomemben ekonomski vpliv. Hkrati pa onesnažen zrak škoduje ekosistemom, vegetaciji, stavbam in drugi infrastrukturi.
\nPodatki avtomatskih meritev kakovosti zunanjega zraka se prenašajo v bazo informacijskega sistema enkrat dnevno iz strežnikov NLZOH in ARSO. Podatki v tej fazi še niso dokončno potrjeni. Datum in čas, ki je viden pod izpisom izračunanega indeksa, predstavlja čas zadnjih zajetih podatkov. Vpogled v pretekle meritve je možen s klikom na ime onesnaževala.
\nZa lažje razumevanje je izračunan indeks kakovosti zunanjega zraka na podlagi ravni onesnaženosti s štirimi onesnaževali: delci PM10, NO2, SO2 in O3. Za vsako onesnaževalo se po določenem algoritmu vsako uro izračuna vrednost indeksa, pri čemer skupni indeks določa onesnaževalo z najvišjo vrednostjo indeksa. Za O3, NO2 in SO2 se pri izračunu upoštevajo zadnje urne ravni onesnaževal, v primeru delcev PM10 pa uteženo 12 urno drseče povprečje. Na podlagi izračunane vrednosti indeksa se kakovost zraka uvrsti v enega od štirih razredov: dobra, srednja/mejna, slaba in zelo slaba. Označeni so vsak s svojo barvo: zelena, rumena, oranžna in rdeča.
\nMetodologija in razporeditev vrednosti v razrede je enaka, kot jo uporablja ARSO
\nViri:
\n","parentLayer":"ZRAK","links":[],"__v":0,"displayName":"RADVANJE","dataSource":"NLZOH","iconClass":"icon-wind","bgStyleClass":"air","dataDisclaimer":"Podatki so informativne narave in niso dokončno potrjeni.","graphInfo":"","type":"Feature","status":[]}]}